MELODROM ali Zabava je to, kar je splošno sprejeto

Ponedeljek, 8. oktober 2007

29. oktobra se bo zgodil koncert skupine Melodrom v Cankarjevem domu. Posebna predstavitev (upam) ni potrebna, odsurfajte na www.melodrom.com, kupite album The Guide in pojdite na koncert (to, da bo fenomenalen v vseh pogledih, sploh ne dvomim), da podprete eno najbolj vznemirljivih skupin, ki so trenutno na naši sceni.

http://www.rockline.info/upload/Image/Melodrom/Melodrom_band.jpg

Na koncertu Melodromov sem prvič bil v Gali Hali na Metelkovi in neizmerno užival v odlični glasbi in suverenem nastopu. Nekaj dni za tem so začeli kapljati odzivi v medijih. Večinoma so bili negativni, kar me niti ni presenetilo. Očitan jim je bil premajhen kontakt s publiko, hladnost, nedostopnost, prevelika »pravilnost« in še nekaj podobnih traparij. Temu je tako, ker je v Sloveniji koncertna dejavnost zelo specifična. Razdelil sem jo v sledeče kategorije:

1. Joške vun, tresi z njimi!

V ta tip spadajo godci tipa Atomik Harmonik (ki se mi po svoje smilijo, saj so dežurni krivci za vso govedarstvo na sončni strani Alp) in ostala čudaštva, katerih koncerti so v prvi vrsti, kakor sami pravijo – zabava. Vse lepo in prav, ampak nekako me boli pri srcu, da se mi kdo drzne definirati zabavo. Tako kot se Kolosej oglašuje kot kraljestvo zabave, pa je v resnici le multimedijska beznica brez prave selekcije in kjer vsak dobi vse kar hoče in hkrati nič, tako se tudi glasbeniki te kategorije oglašujejo kot preprosti, plebski ansambli, ki godejo in potresavajo v splošno zadovoljstvo alkoholizirane raje, ki jim polaga predpražnik iz sline in ostalih telesnih tekočin, da se zmagoslavno sprehodijo po njem. To ni zabava, to je lobotomija. Ampak – vsakemu svoje. So čisto legitimni, če dojemaš glasbo kot… heh, zabavo. A ne?

2. Kvišku roke, kvišku pir!

Velika večina slovenskih rock skupin dela svoje koncerte po principu dobrega starega rock`n`roll žura, ki je po svoje podobno brezmožganski kot tisti iz prve kategorije, ampak rock je le bolj spoštovan kot turbofolk, a ne? Tako se tudi kakšni naši bolj kvalitetni rock izvajalci in skupine nekako bojijo publike in jim ustrezajo s spretnimi mešanicami komadov, tako da najprej malo zašvicaš, ko pa se nabiješ piva, pa tuliš ob baladah, vse skupaj pa popestrijo z obveznimi vzkliki »A se mamo fajn?!« in »Dejmo roke gor, dejmo!« Ker žur, to je glavno. In tudi oni definirajo žur po svoje in se ne vprašajo, če z razprodajo sebe in uklanjanju “občinstvu” (na ta pojem pridemo kasneje) na odru morda izgubljajo kredibilnost.

3. Komad pod 30 minut je komercialno sranje

V to kategorijo bi umestil vse “alter” zadeve, ki so diametralno nasprotje prvi kategoriji. Izvajalci so ponavadi grdi in dolgolasi, glasba je zatežena, igrajo le zato, ker njim paše, občinstvo je neuka gmota, ki je tam zato, da se že enkrat nauči, da se po solaži ploska. Taki glasbeniki ponavadi o sebi mislijo, da glasba ni namenjena zabavi, ampak se v njej skriva dojemanje vse civilizacije in filozofije od kar je Platon pisal o posodah različne tonalitete, in se skladno s svojim prepričanjem tudi obnašajo. Po njihovih koncertih ponavadi razmišljaš o najboljših načinih samomora in si želiš, da sonce ne bi nikdar več vzšlo. Pomembno je, da jih ne zamešamo z vsemi izvajalci “resne” (sicer blazno neumen pojem) glasbe, pa recimo jazza (med njega izvajalci se sicer skriva veliko zatežencev). Taka glasba je lahko prekleto zabavna, pa naj tisti iz prve kategorije trdijo karkoli. Le žurerska ni. Pa tudi to je lahko, seveda, odvisno le in samo od poslušalca. Nikoli ne bomo poenotili našega doživljanja glasbe. Kar je eden njenih največjih adutov.

4. Skupine s hrbtenico

V to kategorijo spadajo, uganili ste, Melodrom. Pa še marsikateri drugi, da ne bo pomote (moj osebni okus uvršča notri Dan D, Gal in galeristi, Patetico, Moveknowledegement, Slon in Sadež, Laibach, Psychopath itd.). A ostanimo raje pri Melodromih. Na koncertu v Gali Hali res niso imeli »stika z občinstvom«. Ker, seveda, vsi avtomatsko vemo, kaj stik z občinstvom je. A res? A tisto vpitje blond zverin na odru je stik? A polurni govor o pivu in spermi rock pevca je pristna komunikacija? Dajte no. V vseh vejah umetnosti imamo njihove konzumente – gledalce, poslušalce, publiko. In tako zelo radi jih posplošimo, da je groza. Če bi dobil evro za vsakič, ko sem slišal, da ta film ni za gledalce/ta glasba ni za gledalce/ta umetnost ni za »folk«, bi si na take trditve prižgal kubanko ob svojemu Aston Martinu in se pomilovalno nasmehnil s sveže prevlečenimi zobmi. Splošno občinstvo ne obstaja. Sestavljeno je iz toliko okusov, kolikor je ljudi. In če lahko glede na dogodek vsaj približno predvidevamo, kakšen je okus občinstva, ki se ga je udeležil, je zahtevati od ustvarjalcev, naj se okusu prilagodijo, čisti nesmisel. Skoraj še večji, kot iti na koncert z lastnimi, zakrknjenimi pričakovanji, in sesuti skupino, ker pač nisi dobil tistega, kar bi po pričakovanjih mogel dobiti. Melodrom sestavljajo odlični glasbeniki, zaporedje skladb je bilo dobro izbrano, pevka je suverena in karizmatična oseba, ki ji razen občasnega »hvala« in napovedi skladb ni potrebno reči ničesar drugega, ker je tam zato, da pesmi s svojim izjemnim glasom naravnost izstreli med občinstvo – ne pa zato, da bo ugajala s frazami. Celoten koncert te zaziba v stanje zamaknjenosti, iz katerega še nekaj časa ne pobegneš. In ja, to je izjemna zabava. Zame, seveda. Ker gre (je šlo) za koncert skupine, ki je zvesta sama sebi, svoji glasbi. Ker si ne da dopovedati, da je tisto, kar je splošno sprejeto, kot vreme – ko ga jebe, jutri bo najbrž boljše.

Seveda je na vse to moje pisanje odgovoriti preprosto – vsak ima pravico, da tisto, kar jaz pojmujem kot zabavo, on pojmuje kot dolgčas/nekvaliteto. Se absolutno strinjam. Žalostno je samo, da so splošno sprejeta pravila zabave taka, da izločajo bende, kot je Melodrom, in omogočajo ovčjim glasbenikom, da prosperirajo. Ter seveda dajejo trapastim osebkom pravico, da označijo umetniško delo za dolgočasno in nezanimivo, ker ni ustrezalo njihovim, oh tako ljudskim standardom. Podobno je bilo, ko sem šel gledat Transformerje (www.imdb.com/title/tt0418279/) in si skoraj iztaknil oči od groze. In ko sem si drznil ta feces kritizirati v “javnosti”, sem dobil nazaj verbalni udarec – »Pa kaj se buniš, to je preprosta akcija za zabavo.« Žal, zame je bil film muka brez primere, proti kateremu je celotni opus Tarkovskega v slow motionu čisti orgazem. In skrajni čas je, da prenehamo s to poenotenostjo, kot tudi s kategoriziranjem umetnosti na višjo in nižjo, na resno in neresno (zabavno?!). Vsakemu svoje, da. Samo potem si niti približno ne drzni tacati po mojem travniku, ker imaš slučajno obute čevlje za v blato.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 8. Oktober, 2007 ob 17:36 v kategoriji Aktualno, Glasba.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

8 komentarjev na “MELODROM ali Zabava je to, kar je splošno sprejeto”

  1. margareta margareta pravi:

    o kul, koncert od melodroma. Men njihove strani ne odpre – kje bi lahko karte dobil? … eventim tut štrajka…
    drgač pa – če bo le možno – se vidmo v cd-ju :)

  2. kaktuskaktus kaktuskaktus pravi:

    všeč mi je tvoje razmišljanje in tudi sama sem podobnega mnenja…
    CD guide mam že nekaj časa in to celo original, mislim da je to zadnji original, ki sem ga do danes nabavla in je prov fajni, čeprav osebno so mi ljubše pesmi iz prvega albuma… ampak kot praviš, vsakemu svoje…
    drugače me pa veseli, da si se dotaknil melodromov, ker si res zaslužijo večjo pozornost..
    lpkk

  3. adonis pravi:

    težko je, če večina diktira okus. Ampak če je hrbtenica…
    sicer so pa karte na spletni strani od cankarja http://www.cd-cc.si.

  4. simm simm pravi:

    Malce preenostavno si dojel urbani ljubljanjsi pop rock … Melodrom imajo kar dobro podporo in pogoje za delo. Ne jih sicer primerjat z atomicharmonik, U2, ker tudi slednji na koncertih pozivajo k skupnemu petju in dviganju rok!
    No, tega se menda poslužujejo tudi Dan D, pa še bi se našli …
    Bi bilo fajn, da vsem tem urbano- artističnim projektom uspe kdaj tudi usekat na kakšna čustva, ki jih občutno primanjkuje … in zato mi je jasno, zakaj noben artističen slovenski bend ne podpiše kolikor toliko “vredno” pogodbo na zahodu !!! Pravzaprav ne uspe nikomur. Laibach bom izločil, čeprav, roko na srce … so totalno brez denarja!
    Melodrom so luštkan mini bend, kaj več pa ne … veš, vse to smo doživeli že v 80. z videosexi (Turk), pa od vsega tega ni ostalo nič … Rupelca dela popevčice, Kosi je naredil in še dela disco štanc … skratka … nič od nič …

  5. gazvoda gazvoda pravi:

    Se zavedam, da sem vse dojel preenostavno, brez skrbi :) Ampak kaj bo z Melodromi cez deset, dvajset let, me ne zanima pretirano. Vsec so mi tukaj in zdaj. Zgodovina naj pa pove svoje, če bo imela kaj za povedati.

  6. kritik pravi:

    Poba pojam nimaš o alter zadevah, zato kar poslušaj ta svoj drek. MIslim, pa da sploh nimaš pravice govorit u rekenrolu, ker si prešmrkav. Pa mimgrede pravi bende redko kdaj sploh špilajo 30 minut.

  7. Nataša pravi:

    Super, upam da greva :)

  8. Mitjicijus pravi:

    Ne prenesem ljudi, ki določujejo, kaj je obče zabavno. Neka stvar je lahko le subjektivno zabavna. Če se nekdo zabava ob poslušanju turbo folka ali ob poslušanju Melodroma, prav. Če se nekdo zabava ob tem, da se je naučil na harmoniko zaigrati Čebelarja od Slaka ali na kitaro zasolirati od Hendriksa solo neke pesmi in je ob tem srečen, prav. Vse je prav, le da se nekdo zabava. Obče priznane zabave ni, ne obstaja. Kar je za nekoga zabavno, je lahko za drugega totalna bedarija. Pa kaj potem? Noben od teh zabavljačev pa s svojo zabavo ob kateri koli glasb,i ne škodi družbi, kajne? Kdor se zabava, ne more škoditi. Kam pa pridemo, da se moramo prilagajati katerikoli zabavi. Nikar nam ne določujete, ob čem se moramo zabavati. Nikar!!!

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.