Jesenska sonata ali Sedmina slovenskega filma

Torek, 16. oktober 2007

Naslov je eden najboljših in najlepših Bergmanovih filmov, pa ravno dovolj otožno zveni za temo slovenskega filma, ki se je bom vsaj malo dotaknil. Na 10. Festivalu slovenskega filma so namreč film simbolno pokopali. V krsti. Ne bi mogel reči, da se s to simboliko strinjam ali da mi je akcija zelo pri srcu. Sam spremljam težave slovenskega filma prek medijev in nisem zavzel nobene strani, zato ne vem, kdo je kriv, da je tako. Edino, česar se zelo boleče zavedam, je to, kakšni čudni stvori so zaradi pritiska, ki ga konstantno izvajajo nad njimi, postali slovenski filmski režiserji.

Težave so tudi v vseh drugih umetniških poklicih. Toda pri poklicu filmskega režiserja je najprej dvom, skoraj posmeh, nato pa obvezna vprašanja, ki jih slišim tudi jaz, ki sem še študent, kaj šele kdo drug, ki je že kaj naredil:

1. O, režiser! Glej, da ne boš snemal slovenskih filmov!

2. O, režiser! Slovenski film je v kurcu, se strinjaš?

3. [Tišina in nelagoden skomig z rameni, čuden nasmešek, nato pa razjasnjen obraz]: A! Tako kot Okoren pa Đuro? Zakon! Glej, da ne boš snemal slovenskih filmov, ker so itak v kurcu.

In tako mora slovenski režiser odgovarjati.

Zakaj slovenski film nima gledalcev? Pa zakaj nihče ne gleda slovenskih filmov? (Jja, dvakrat.) Pa zakaj je Filmski sklad gnil, smrdljiv in tarča političnih bojev? Pa zakaj je Prodnik bedak, pa Simoniti bedak, pa če je Ostrouška res kriva (in s tem bedakinja), pa če je Malčič bedak, pa zakaj so vsi taki bedaki in zakaj nihče ne gleda slovenskih filmov? Vmes se priplazijo vprašanja, zakaj slovenskega filma nihče ne razume, zakaj vsi igralci govorijo tako gledališko, zakaj filmi niso narejeni za “gledalce” … — v glavnem, vse skupaj je ena velika gonja proti poklicu, ki vsa vprašanja združi v eno veliko: “Povej mi, revše, kako boš rešil slovenski film?”

In tako se slovenski režiserji opravičujejo. Če se ne opravičujejo, pa kolnejo in preklinjajo in stokajo in se borijo in rešujejo in polemizirajo. Namesto da bi se že enkrat kdo začel pogovarjati o filmih. Ja, to je namreč to, kar režiserji delajo. Filme. Vsem je razumljivo, da pisatelj piše knjige. Zato pisatelje sprašujejo o motivih njihovega zadnjega dela, o stvareh, ki jih ženejo, o umetnosti. Film pa je pri nas postal skoraj kletvica, ki ga je ves drek, ki se mu je nalimal na podplate, tako zasmradil, da so vsi pozabili, da gre za umetnost, ne pa za birokratsko tegobo.

Novi avtorji nimajo priložnosti. Stari avtorji nimajo priložnosti ali pa jih imajo več, kot bi si jih zaslužili. Razen nekaj redke literature se kritiki ob vsakem novem filmu ukvarjajo s tem, kakšne težave je imel ob nastanku in kdo je dobil izplačane honorarje in pozabijo, da je tisto, kar je na platnu, umetnost. Pa naj bo bolj ali manj posrečena.

In potem so tu gledalci.

Ta gmota, ki ima tako neverjeten vpliv na slovenske režiserje, da se začnejo kar potiti in cviliti in jecljati, ko jih omenijo. Gledalci, ki v različnih intervjujih konstantno pljuvajo čez slovenski film in v isti sapi priznavajo, da so nazadnje gledali Kekca. Gledalci, ki so popolnoma nevzgojeni v filmski kulturi in sedmo umetnost jemljejo le še kot eno mini mašilo za prosti čas. Gledalci, ki so se nažrli tega, s čimer jih non-stop fopajo mediji – da je slovenski film v kurcu, da ni narejen za gledalce in da ga je potrebno rešiti, vsak slovenski filmski režiser pa je le ena od opek v zidu pljuvanja, v katerega lahko hrkne vsak, ki ima nekaj minut časa, in režiser bo pljunek hvaležno pogoltnil. Pa naj pride še iz tako ignorantskega grla.

Menim, da je v redu, da se za slovenski film borimo. Da se borimo za skupno dobro, da delamo na tem, da bo ubogo kljuse obstalo in da bomo imeli kaj gledati. Menim pa tudi, da moramo režiserji postati manj glasniki in več ustvarjalci. Da je potrebno prenehati zapravljati energijo s stalnimi polemikami in razlaganjem in nalaganjem o tem zanimivem fenomenu “slovenskega filma” iz poslovnega stališča in se raje vprašati – kje se skriva poetika? Kje se skriva poetika nove generacije, kaj lahko prinese starejša? Kje leži bistvo slovenskega filma, kje so teme, ki nas družijo, kje so teme, ki so unikatne samo za nas? Ampak seveda – da se to ugotovi, potrebujemo filme. In filmov ne bomo dobili, ne v takem stanju. In smo v začaranem krogu.

Ampak prvi korak bo vsaj to, da že enkrat zbrišemo stigmo tega poklica, da se začnemo pogovarjati o umetnosti, da utišamo birokratske škodljivce in da gledalcem pošteno pljunemo v obraz in jim končno razložimo, da pač obstaja določena skupina zagovedenih gledalcev, za katere ne bo nikoli vredno delati filmov (če že sprejmemo, da se filme dela za gledalce), da gledalci niso enoten pojem in da en film ne bo nikoli zadovoljil vseh, da gledljivost ni univerzalen pojem, ampak zelo subjektiven, in da naj že enkrat nehajo pizdakati čez slovenski film, če si na leto poberejo z neta pet ameriških blockbusterjev in mislijo, da je Babica gre na jug zadnji film, ki je pri nas nastal. (Vsaj dober film so si zbrali!) Jebemti, me prav zanima, kakšen bi bil “povprečni bralec” z isto mentaliteto kot “povprečni gledalec”: »Slovenske knjige so kurac, itak niso za bralce, nazadnje sem bral Cicbana v tretjem razredu!« Ampak takih ni (oziroma jih je zelo malo), ker se nepismeni kreteni ne upajo spuščati v literaturo. Gledališče je “večini” čisto tuj pojem – ampak v film se pa vtakne vsak zarukanec, ki ima pet minut časa, ker je filme gledati nekaj najlažjega! Morda res – ampak polemizirati o njih pa ni. In to, da se slovenski filmski režiser stalno bojuje na vseh frontah, je debel razlog, da mu preprosto zmanjka časa in volje delati filme. In spet smo pretekli začaran krog. Brez oddiha – čas je za novega.

Krivi smo tudi mi, slovenski filmski režiserji. Zelo krivi. Ampak jebemti, da paše malo dreka kdaj pa kdaj zabrisati tudi proti komu drugemu. Jaz se svojega poklica gotovo ne bom sramoval. Že zdaj sem prekleto ponosen na to, kar (upam, da) bom. Strah pa me je, da se bom moral boriti na frontah, ki niso v mojem teritoriju, in z orožjem, s katerim se nisem učil ravnati. In bojeval se bom slabo. Naj to bitko bojuje nekdo drug. Režiserjevo mesto je za kamero, ne za okroglo mizo. Slovenski film potrebuje priložnost in zagrizenost, da jo izkoristi. Pa naj se gledalec še tako vsaja. Naj vsaj enkrat ne dobi opravičila, ampak umetnost. Če mu to ne bo zaprlo ust, si je s tem lastnoročno iztaknil oči. Slepi zaradi lastne neumnosti pa niso moja ciljna publika. Čeprav so ponavadi ravno taki najglasnejši.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 16. Oktober, 2007 ob 17:40 v kategoriji Aktualno, Film.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

64 komentarjev na “Jesenska sonata ali Sedmina slovenskega filma”

  1. Rado Rado pravi:

    Dragi Nejc,

    s kvantanjem ne boš ravno naredil vtisa,neposrednosti, ljudskosti. Če naj “berem” režiserja, potem zahtevam, da je boljši od mene, da je kulturnejši, da se od njega učim.
    Govorico “drek”, “jebemti” ipd. lahko dnevno slišim v bifeju.

    Še nekaj:
    Jaz ne mislim, da je slovenski film tako slab – redno hodim na predstave in ocenjujem, da gre v več, kot polovici za dobre filme.

    LP Rado

  2. Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew pravi:

    Sicer sem verjetno bolj “izobražen” o filmu kot povprečen slovenski gledalec, zato so mi verjetno slovenski filmi bolj ali manj kul… ker sem sit Holivudskih produkcij in včasih paše gledat nekaj, kar ni tako zelo (pre)spolirano in izgleda ter zveni domače… zato so mi večinoma dobri tudi filmi iz držav bivše juge… ki se mi ne zdijo ravno, da bi bili toliko boljši od slovenskih, da bi jih hvalili, medtem ko bi čez slovensko kinematografijo pljuvali, čeprav nianse seveda obstajajo. ampak gre predvsem za nianse v kulturah, načinu dojemanja sveta in tematike…

    Tako da sam čez SLO film kot gledalec nimam velikih pripomb in mislim, da je vseeno bolje, da dobimo dva kvalitetna izdelka na leto kot pa dvajset slabih, ker, resnici na ljubo, če bi filmski sklad toliko lahko financiral, bi bilo vse preveč slovenskih režiserjev, ki bi večino idej in stila pobrali iz filmov Guy-a Ritchieja itd… raje vidim, da so razmere težke in da je vsak film težko prigaran… tako mislim da so tudi filmi boljši :)

    @ Rado – tudi režiserji so ljudje. tudi če je človek genialen, se lahko izraža “ljudsko”… in kako si lahko jemlješ pravico zahtevati, da je boljši od tebe. heh.

  3. mica mica pravi:

    sebe štejem med tiste, ki so relativno kultivirani.
    Ki ne berejo “kr “neki”, ki ne hodijo na gledališke predstave tipa “kr neki”, ki ljubijo slikarstvo, glasbo, pa tudi film.
    že večkrat sem sicer priznala, da mi je najbolj všeč žanr, ki ga slovenska filmska bera ne pozna-triler-vendar to še ne pomeni, da slvoenskega filma ne bi gledala. Če ne zaradi drugega zato, ker je slovenski in jaz se štejem za lokal-patriota v vsakem oziru.
    Nenazadnje TUDI zato berem slovenske sodobne pisatelje, čeprav jih, žal, ne razumem, zelo dobro pa razumem bralstvo, ki jih v glavnem ignorira.

    Sem pa člvoek načel, veš. In že pred desetletji sem si rekla, da bom vsakič, ko bo on ali ona v slovenskem filmu, ki ga bom gledala, patetično izjavil(a) “ljubim te” svojemu soigralcu, bom demonstrativno vstala in zapustila dvorano.
    ker enostavno ne prenesem narejenosti, umetnega ozračja, butastih prisiljenih odnosov, ki jih je v slovenskih filmih toliko, da glava boli.
    isrekno ti povem, da slovenski filmi niso gledljivi zato, ker jim manjka ISKRENOSTI.
    pri gledanju človek enostavno ČUTI, da je atmosfera na platnu PRISILJENA, UMETNA, brez pravih čustev….
    In moj prijatelj Gordon (ki ima doma na Novi Zelandiji večino slovenskih filmov) , malo za hec, malo za res, pravi, da bi lahko-glede na slovenske filme- lahko sodil, da smo mi narod ciganov, pijancev, kurb, sfuzlanih babnic in postopačev.
    je pa res, da si je film Ne joči Peter menda ogledal že večkrat :-)
    pa Cvetje v jeseni tudi
    :-)
    Te lepo pozdravljam
    Mica

  4. Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew pravi:

    no ja, ko je mica že izpostavila ta problem – manjko iskrenosti in vseprisotna narejenost… obstaja. :)

  5. jablana pravi:

    Mica in Fetalij, narejenost ni samo domena slovenskega filma, pač pa tudi toliko opevanega Hollywooda ali katere koli druge kinematografije. Razlika je samo v tem, da to narejenost in neiskrenost v maternem jeziku sliši in začuti vsakdo, v tujem pa le tisti, ki jezik obvladajo skoraj enako dobro kot svojega. In takih žal ni nikjer ravno na tone. Hočem reči, da tujim filmom ravno zato, ker so tuji, veliko spregledamo in delamo primerjave, ki marsikdaj niso niti fer niti argumentirane. Kdo od nas na primer pozna korejščino tako dobro, da bi lahko sodil o iskrenosti in (ne)narejenosti igralcev, pa konec koncev tudi situacij in zgodb v nekem tamkajšnjem filmu? Ameriko resda poznamo bolje, ampak ravno zato lahko vsaj zase trdim, da je večina njihovih filmov in igralcev bullshit. Za katerega se žal porabi še neprimerno več denarja. Ja, vem da boste rekli, da ta denar ni davkoplačevalski, bi pa vseeno lahko z njim naredili kaj boljšega. Če so že Američani – “leaders of the free world”.

  6. mica mica pravi:

    Jablana, pri filmu, gledališki predstavi in nenazadnje pri knjigi, se v določenem procentu zanesem na svoj “filing”.
    Saj verjetno veš, o čem govorim: ko ti tisti “nekaj” v tebi pove, da da doživljaš tisto pravo, ki te zagrabi, drži, in te preplavi….
    Rada vidim, če se me umetnost dotakne. Da si grem, na primer, neko sliko ogledat dvakrat, trikrat. Da knjigo enostavno kupim, ker me je do konca osvojila in da si grem film pogledat dvakrat, ker me je prevzel.
    Kot že rečeno: veliko slovenskih filmov pa sem že kmalu po začetku prenehala gledati, ker se mi zdi tisti umetni “ljubim te” tako ogaben, da mi gredo dlake pokonci!

  7. Pris Pris pravi:

    Na žalost bi večina slovenskih filmskih ustvarjalcev želela biti auteur namesto entertainer. Od tod izvira tudi jedro vse gnojnice, ki se zliva na slovenski film, ki je zadnja leta res negledljiva kategorija. Mlad, zagnan, talentiran in po možnosti AGRFT-šolan avtor napiše scenarij, ki se mu zdi genialen in za katerega ima že vse naštudirano, kako ga bo ekraniziral. Prijavi se na filmski sklad in čaka. In čaka. In čaka. Res je stanje na skladu katastrofalno, vse že poka od nepravilnosti in raznih “kuhinj” in vsi to vedo, ampak naš auteurček še kar čaka in benti čez kulturno politiko, producente, pregovorno slovensko provincialnost ipd., kajti njegov scenarij je genialen, samo ljudje na položajih, zaslepljeni z nepotizmom in nestrokovnostjo, tega ne morejo ali nočejo doumeti. In čaka. In postane vedno bolj zagrenjen.

    Pa zakaj ti silni talenti ne posnamejo film mimo sklada? Digitalna tehnologija je postala smešno poceni. Odgovor je na dlani; naši filmski ustvarjalci so razvajeni in neiznajdljivi. Zakaj bi delal z ročno digitalno kamero, če mu po odobritvi scenarija sklad financira najem aparatur iz zakladnice Vibinih skladišč? Zakaj bi sam poskrbel za kostumografijo, scenografijo itd., če pa s skladovim denarjem lahko zaposli prijatelje, ki so prav tako brez dela, da bodo lahko tudi oni kaj zaslužili, pa še dolgčas bo na snemanju.

    Zakaj sta lahko uveljavljena režiserja Peter Jackson in Robert Rodriguez posnela prvenca za cca 7000 USD? Ker sta delala iz čistega entuziazma in želje zabavati svojo ciljno publiko, hkrati pa sta za dosego cilja – posneti film – skoraj dobesedno švicala kri. Sicer nisem prepričan, ampak ali ni Mitja Okorn ravno tako posnel “Tu pa tam” mimo sklada in totalno low budget, pa mu je omenjeni fimček (ki sicer ni nek hud presežek, meni je bil blazno dolgočasen) prinesel relativno visoke rejtinge in mu, kakor berem, odprl prenekatera vrata, tudi v tujini?

    Zato pozivam slovenske režiserje, vsaj tiste, ki bi res radi nekaj ustvarili, da se nehajo naslanjati na sklad in predvsem začnejo snemati! Pa naj si preberejo kakšno knjigo Roberta Rodrigueza ali Lloyda Kaufmana! Inspiracija je zagotovljena. ;)

  8. gazvoda gazvoda pravi:

    Lepo pozdravljeni in hvala za ta bliskovit odziv!

    Rado: moj besednjak se mi ne zdi nič kaj sporen, ampak to je seveda vse v očeh bralca – sam ga niti nimam navade uporabljati, a za tale žolč, ki sem ga moral izliti, se mi je zdel kar primeren. Se mi pa zdi, da je razlika med gostilnisko govorico, kjer so kletvice sam sebi namen in nekem pisanju, kjer so le del razmisljanja.
    Da seveda takoj razjasnimo – na vas, ki ste odgovorili, pisanje ni letelo. Mnogo je ljudi, ki razmisljajo o slovenskem filmu, ga gledajo, cenijo itd. Takim samo spoštovanje. Je pa fino, da bi se začeli oglašati bolj javno, kakorkoli že – samo z inputom “pravih” gledalcev se bodo stvari premaknile! Seveda pa se ne bomo nikoli čisto strinjali – zato pa smo tu, da kakšno rečemo :)

  9. ana pravi:

    micino “…pri gledanju človek enostavno ČUTI, da je atmosfera na platnu PRISILJENA, UMETNA, brez pravih čustev….” – več kot res, bolj očitno ne more bit. vedno znova to ugotavljam…pristnost…živost…naravnost….ne gre in ne gre jim “od rok, od telesa, iz duše”.

  10. aleksij aleksij pravi:

    Zadnji res dober slovenski film je bil Outsider. Jebiga je tudi pustil nekaj valov. Priznam pa tudi, da sem že nek čas nazaj obupal nad našo produkcijo … Mogoče je težava v tem, ker SLO filmi niso zlahka dosegljivi na p2p in torrentih, prepričan sem, da bi si jih ogledalo več ljudi, če bi bili zastonj.

  11. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    pozdravljen, bloger! kar oster bodi, pa na ostre bodice in puščice komentatorjev se nikar – kaj dosti – ne oziraj …

  12. PeterK pravi:

    Normalno, slovenski filmi bi morali biti zastonj, itak jih vsi hočeš nočeš plačujemo z davki. In potem si upajo neki avtorčki še pizdakat? Tale aroganca je res brezmejna, bi si res zaslužili eno trdo roko.

  13. lukav lukav pravi:

    Slovenske filme si, če je le možno, z veseljem ogledam. Vedno znova pa ugotavljam, da so najbolj uspešni slovenski filmi, navadno tudi najmanj všečni (z le kako izjemo ali dvema). Sploh če vemo, da humor ni ravno naša vrlina…

  14. klemensas pravi:

    Scenarij je glaven problem slovenskega filma.

  15. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Nejc Gazvoda:

    Tole je pa res hecno. Včeraj sem prišla po dobrem tednu v Ljubljano iz Portoroža, kjer sem delala na 10. Festivalu slovenskega filma. Naštepala sem devet trdnih uric spanja, ampak mi je današnji dan še vseeno minil v slogu bolečih kosti in megle v glavi. Ja, posledice festivalskega “divjanja” se pač ne poležejo kar tako. Ko sem se prebudila še bolj utrujena, kot sem se spravila v posteljo, zagledam ob glavi knjigo. In zakolnem. Pozabila sem jo vrnit v knjižnico in takoj mi je bilo jasno, da sem rok vračila prebila v Portorožu. Zato se opravičujem, Nejc Gazvoda, ampak tvoja Camera obscura prejšnji teden ni bila na voljo drugim bralcem po moji malomarnosti, ki sem jo danes plačala s petimi evri. In evo, zdaj se priklopim na blogos in opazim novega hišnega blogerja, ki piše o tragikomediji slovenskega filma.

    Me veseli, da je blogos povabil v svoje vrste pisca, ki dejansko zna pisat. Seveda bi se moral bojda takoj opravičevat za preklinjanje. Kot ustvarjalec na večih frontah se bo mogoče moral v bodočnosti kesat še za kajenje, popivanje ali fukanje. In, o sveta groza, mogoče se bo moral opravičevat slovenski publiki, ker ne ustvarja modernih loubadžet, in temu primerno jalovo ustverjenih, sag o kekcih tipa Tu pa tam. Nevermind. Kekec rules! Mitja Okorn pač ni Larry Clark. Ampak slovenska publika še ni pogruntala dotičnih razlik. Loubadžetarstvo z vsebino in izvirnostjo je pač nekaj povsem drugega od “wannabe” hajbadžetarstva, ki posname slabo kopijo Guy Ritchijeve velikopoteznosti po slovensko. Nekaj povsem drugega je tudi jalovo zapakiran bosanski humor za Slovence alias kajmak z marmelado od starega pristnega balkanskega štosiranja. Skratka … mimo zaskrbljujočega slovenskega mrtvila preprosto ni mogoče prečkat ceste. Treba se je ustavit in pogledat, kaj je narobe z identiteto našega naroda. Enako velja za mrtvilo ustvarjalcev, ki nekako ne upajo zastopat svojih stremljenj.

    Umetnost z umetniki na čelu nikoli ni bila in ne bo apolitična, četudi se kot taki predstavlja. Še manj antisocialna, četudi se umetnik zapira za štiri zidove. Ni pa hujšega, kot da je umetnik povsod, a ga ni slišat nikjer. Zaskrbljujoče danes, tukaj, zdaj! Menim, da avtorji sodijo za pisalno mizo, za kamero, za platno, za klavir … Se strinjam. Ampak vsi po vrsti želijo spreminjat svoj svet, torej svet na sploh. Zato v resnici menim, da je umetnikom mesto tudi za okroglo mizo, saj so glasniki svojega pogleda na svet. Ampak kdo bo skrbel za njihova dela, da sežejo vsaj do prve vasi ali, upajoče, še čez in čez? To je ključno vprašanje! No, in o tem sem se na lastne oči in ušesa kar precej prepričala pretekli teden, kar se tiče filmske scene. Enako velja za druga področja. Ampak bom napisala en blogec, da ne spišem tukaj romana.

    Lep pozdrav in veliko drznosti še naprej.

  16. Pris Pris pravi:

    “Enako velja za mrtvilo ustvarjalcev, ki nekako ne upajo zastopat svojih stremljenj.”

    Simona, odličen komentar, še posebej zgornji stavek!

  17. Alma pravi:

    Lepo, da imate novega blogerja, ampak nekajkrat sem že povedala: HOČEM BABO!!!:)
    Vsaj eno, da ne bom imela občutka, da ste RES zelo šovinistični.
    Drugače pa tako iz tega kot tudi iz nekaterih drugih razlogov tako ali tako vse bolj razmišljam, da bi zaprla svoj blog na siolu.
    Tako ali tako me ne bo nihče pogrešal.

  18. MajdaŠ pravi:

    Nejc, režiserjevo mesto je za kamero in za mizo, bi rekel Triffaut, ki je za mizo zapovedal štrajk v Cannesu – seveda, ko je bilo (oseminšestdesetega) to treba (družbi) narediti. In, ki je za kamero povedal kako je treba (film) narediti.
    Zato je smiselno, da so naši filmarji – ne nujno s krsto – zagotovo pa z besedo, naredili en klicaj in en vprašaj nad tistim, s čimer so soočeni. In verjemi, da je tega absolutno preveč. Zaradi njihove “šibkosti” za mizo in zaradi gotove odvisnosti od tistih na drugi strani mize, so to naredili s prevelikim zamikom – a ne bi bili filmarji, če se jim ne bi strgal film!
    Imaš pa prav, da je ob vsem tem zamrla refleksija filma, pa čeprav je vprašanje, ali je zamrla sedaj, ali zamira že nekaj časa. Pa ne zgolj filma…Na nek način se vse ukvarja z eksternalijami, kot da bi tista tema v kinodvorani veljala le za čas projekcije…

  19. urssa pravi:

    kva je zdej nejc? si se spustu v mutne vode, a? hehehe, samo ne daj se, sine, sej bo bolš če bomo pridni. Aja, MajdaŠ, brez zamere, ampak gospod se v resnici piše Truffaut…
    ajde, uživite, pa ne se preveč resno jemat, lahko škoduje.

  20. 359 359 pravi:

    nejc,

    če, velik del prebivalstva trdi, da je slovenski film zanič, jim zelo težko pljuneš v obraz. tudi oni namreč za ta film plačujejo. če boš ti tako grob do njih, bodo grobi tudi oni in bodo na volitvah volili takšno politično opcijo, ki ne bo imela posluha za take kot si ti (hm, mogoče so jo pa že). in potem ti bo res ostala le še poceni video kamera.

    sam ne bi rekel, da je slovenski film slab. prej povprečen. v zadnjem času imamo par res dobrih filmov, nekaj več prav hudimano slabih in cel kup sivega povprečja. je pač tako, da je kvaliteta odraz kvantitete. če se na leto posname le tri filme, potem je logično, da bomo na zares dobrega lahko čakali tudi deset let ali več. tudi v tujini ni nič drugače. koliko res dobrih filmov pa pride na 100 posnetih ameriških, oziroma evropskih? se bojim, da le par. v skupnem interesu filmskih ustvarjalcev in gledalcev torej je, da se na leto posname čim več slovenskih filmov.

    (aja, ko govorimo količini dobrih slovenskih filmih mi prosim ne naštevat vseh nagrad in festivalov. teh je po svetu toliko, kot je filmov. le malo pa je takih, ki kaj veljajo. če ločimo zrnje od plevela, tudi tu hitro pridemo do resnice.)

    naprej. pri posnetih slovenskih filmih je razmerje občutno preveč nagnjeno v prid umetniškega filma in na škodo zabavnega (ne bom rekel komercialnega, saj tak pri nas, žal, zaradi majhnosti trga ne obstaja.) ne me narobe razumet, tudi sam imam raje umetniški film. ampak večina ljudi hodi v kino po zabavo. potem se pa najde en mulc in jim prostodušno razloži, da so nevzgojeni bebci, ker nasedajo hollywoodskemu populizmu, hkrati pa še malo pofehta, naj iz svojega žepa primaknejo še več za njegova umetniška umovanja. nejc, a se ti hecaš?!
    razmerje med umetniškimi in “zabavnimi” filmi bi moralo biti vsaj pol/pol (če ne še več v prid slednjih), pa če nama je to prav ali ne. in čim več filmov se bo na leto posnelo, več bo obojih.

    pa še nekaj. pri slovenskih režiserjih se za tako opevano umetnostjo velikokrat skriva neznanje. gledalcu žebrajo lekcije iz filmske kulture, sami pa v svojih filmih ne znajo spraviti skupaj niti najbolj šolskega suspenza. pisanje scenarija je najprej obrt in šele, ko to obvladaš, morda pride nekaj umetnosti. isto velja za montažo, režijo…
    sam pred ogledom vsakega slovenskega filma pomolim k vsem obstoječim in neobstoječim bogovom: naj bo dober, naj bo dober! (pa čeprav sem ateist!) ampak gledalca se v kinu ne da nategnit. ali se smeješ, jočeš, hrepeniš…, ali pa ostaneš hladen.

    je pa res, da za odobrene gnile scenarije v glavnem niso krivi njihovi ustvarjalci. itak, da je vsak režiser toliko v svojem filmu, da se ne vidi ven, pa tudi če je ta največja bedarija. zanj je najboljši na svetu in za filmski trak bi tudi ubijal. in prav je tako!!!
    zato pa mora obstajati filmsko izobražena in kritična roka, ki naj po strogih kriterijih odobri le odobritve vredne projekte, ostale pa pošlje na piljenje in krpanje. in to ne glede na jamranje zavrnjenih. take roke pa pri nas ni. a kdo pozna reference ocenjevalcev na filmskem skladu? ali stroge in natančne kriterije? kjer ni kriterijev, vlada kuhinja. kuhinja pa je v interesu povprečnih.

    nejc, a se imaš ti za povprečnega režiserja? upam, da ne. no, če se nimaš, si lahko zastaviš en hudo zajeban cilj: posneti film, ki ga bodo drle gledat mase, hkrati pa bodo od navdušenja padli na rit vsi kritiki in bo obnorel najkvalitetnejše festivale.
    je zafukano, ampak se da! filmska zgodovina ponuja nebroj dokazov za to…

    lp,

    359

  21. ana pravi:

    urssa…ena pikolovska, mimo grede, ker ta primer popravljanja zadnje čase vidim vse prevečkrat…napisala si —> ampak gospod se v resnici piše Truffaut…Ga.MajdaŠ verjetno to kar ve, ampak pri hitrih prstih z lahkoto zamenjaš “skupajstoječi” črki U in I ;)
    ne več opominjat za pisne napake, ki očitno niso The napake…to me že rahlo živcira :mrgreen:

  22. simm simm pravi:

    Ko bodo slovenski filmarji odkrili prave teme, bo pol narejenega …
    vse ostalo je le garanje, ki za pravega režiserja mora pomenit užitek!

  23. mica mica pravi:

    hehehe, Alma, rekla bi, da je to, da so ponovno izbrali dedca, zgolj preventivno.
    Tisto babše, ki je še ostalo (od VIP-ovcev) itak piše le o lepih nogah pa o ostalih IQ zadevah vertnih polžev :-)
    Očitno pri Siolu menijo, da je ves babovje glih :-)

    Se posujem s pepelom in se grem pogret na peč, ker me zebe-
    Mica

  24. mica mica pravi:

    P.S.

    da Ana tudi pri branju mojega zapisa ne bo dobila ošpic, naj povem, da sem želela napisati VRTNIH POLŽEV, pa mi to, v prvem “rukarju”, očtino ni uspelo.
    In tudi sicer je za vse zamenjave črk v besedah kriva tipkovnica (jaz že ne!), kaj pa sitnoba sitna, ne zna slovensko kot se šika!
    :-)

  25. gazvoda gazvoda pravi:

    359 je rekel: nejc, a se imaš ti za povprečnega režiserja? upam, da ne. no, če se nimaš, si lahko zastaviš en hudo zajeban cilj: posneti film, ki ga bodo drle gledat mase, hkrati pa bodo od navdušenja padli na rit vsi kritiki in bo obnorel najkvalitetnejše festivale.
    je zafukano, ampak se da! filmska zgodovina ponuja nebroj dokazov za to…

    Ja, to bi bilo lepo. Vprasanje pa je, ce je prava pot. Kajti ce gre reziser v snemanje s temi predpostavkami, bo posnel (po moje) ravno obratno – film, ki ne bo za nikogar, še posebej zanj ne. In če se izneveriš sam sebi, je to najhuje. Taki profil filma, kot si ga opisal, lahko nastane – poglej recimo primer Čehov, ki so itak čisti norci, kar se tiče njihovih filmov: recimo tale http://www.imdb.com/title/tt0809951/, ki je letos navdusil tako kritike kot obcinstvo. Ampak gre za drzavo z dolgo in kvalitetno filmsko tradicijo, kjer je ogled filmov lastne produkcije skoraj religija. Še enkrat – ne krivim gledalcev, če ne hodijo v kino. Veliko dejavnikov bi moralo biti izpolnjenih, da bi bil vsak nov slovenski film dogodek, ne pa samo neko čudaštvo, ki po enem tednu odbrzi iz koloseja (če ima srečo) in se ga nikdar več ne vidi.

    urssa: eh, ne bomo resno jemali najprej sami sebe, nas bo kdo drug še težje ;)

    Zanima pa me, kdo od vas je v zadnjih letih gledal tele filme: V leru, Kruh in mleko, Ruševine, Pod njenim oknom, Šelestenje, Kratki stiki, Odgrobadogroba… iz glave, po nobenem posebnem vrstnem redu. V vseh primerih gre za izvrstne predstavnike slo filma in igra v njih je čisto drugačna, kot se je boji večino gledalcev – filmska, nič kaj gledališka (če čisto preprosto povem). Oziroma – tudi jablana je odlicno povedal.

  26. chef chef pravi:

    Hej, ti si pravi antipod Andreju Košaku! Kar je samo dobro in upam, da tak tudi ostaneš. Kar bo težko, saj v enoumnem okolju težko ohranimo svoje dobre lastnosti. Tudi najbolj priden skladiščnik sčasoma postane lenuh, će dela v lenem okolju in še tako dober policaj postane v pokvarjeni enoti pokvarjen :)

    Ti želim, da bi res delal tisto, kar znaš, ne pa kvantal o inflaciji in politiki.

  27. Dejan Kaloh Live on Net » Blogi kot obrobno-obskurne vsakodnevne pripetije, pop članki in copy/paste slikovna produkcija pravi:

    [...] bajti z zazidanimi vrati. Prav zanima me, kaj nam bo v prihodnosti ponudil novi Blogosov hišni Nejc “babyface” Gazvoda…, njegovi prvi trije prispevki so bili bolj ali manj mlatenje prazne [...]

  28. jablana pravi:

    Mimogrede, jablana je povedalA (vsaj nazadnje, ko sem prečekirala, je bilo tako).
    Sicer pa me pri kritikih slovenskega filma zelo moti tudi naslednje:
    1. Večina tako slabo pozna proces nastajanja filma, da režiserju pripiše čisto vse od kostumografije do scenarija, od fotografije do produkcije.
    2. Večina gre v kino gledat samo še tisočkrat bolj klišejske ameriške blockbusterje, in ker slo-film ni tako bleščeče spoliran kot romantične drame Nore Ephron, je zanje avtomatično zanič.
    3. Predvsem pa pozabljajo, da je še toliko hujši greh od tega, da dobiš denar od države zato, da posnameš film, to, da ta denar valjaš po predalih zato, ker ti potencialni ustvarjalci niso všeč ali si jim celo nevoščljiv.
    S tem seveda ne trdim, da so vsi slovenski filmi odlični, sem pa zadnja leta prepričana, da jih je dovolj, da smo lahko zadovoljni.

  29. blitz blitz pravi:

    Nejc, jaz se bom za začetek kar pridružil mici. Slovenski filmi so zanič, ker se igralci obnašajo tako, kot se v resnici nihče ne obnaša.

    Ali se zavedaš, da tisti zarukani ignorantski gledalci, ki kritiziramo vašo umetnost, od vsakega zasluženega tolarja delček dajemo za snemanje negledljivih filmov. Če pa seveda kot želiš reči, filmov ne snemate za slovenske gledalce, se mi pa zdi čudno, da jokaš, da nimate dovolj priložnosti za izlive umetnosti. Tako preprosta je zadeva – če plačamo, imamo tudi pravico kritizirati.

    Čeprav moram plačevati za vaše umotvore, praviš, da mi boš pljunil v obraz, ker si drznem kaj pripomniti. Ti si pa že zdaj ponosen na to kar boš, čeprav še nisi za en klinc ničesar pokazal, vsaj ne kaj takega, kar bi tvojim besedam težo dalo. A si ti normalen?

    Stigmo s slovenskega filma lahko zbrišete le na en način – z delanjem dobrih filmov. Da se to da, so nekateri dokazali tudi v zadnjih dvajsetih letih. Ampak ne tisti, ki si jih ti naštel. Večino sem gledal, nisem pa pri vseh zdržal do konca.

    Ko boš naredil dober film, se javi. Do takrat bi pa bilo bolj zanimivo brati blog delavke iz Mure, ki preživi družino s 500 evri, ob tem pa more še slovenski film financirat. Na koncu pa ji bo bodoči umetnik še navrgel, da je zarukana.

  30. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @blitz:
    Zakaj take klatiš, blitzko? Slučajno so bili ravno nekateri filmi, ki jih je naštel Nejc, največji uspeh, odkar obstaja samostojna Slovenija (brez Ruševin, Šelestenja in Kratkih stikov ter z Outsiderjem). Si lahko bolj natančen, kaj si v resnici gledal? In upam, da ne misliš, kako je za slovenski narod uspeh, če pridobi le lokalno publiko majhne dežele s sranjem tipa Tu pa tam, ki se nikjer v Evropi ne bi vrtel v kinodvoranah … da tretjerazredne komedije prežvečenega in izbljuvanega humorja tipa Kajmak in marmelada ne omenjam. Uspeh je, da si sprejet v razpršenem oziru, da si kakovosten in v tem kontekstu kdo morda celo sliši zate dlje od prve vasi brez okusa. Kar je uspelo Cvitkoviću, bi lahko predstavljalo ponos in spodbudo tako Slovencem na sploh kot filmarjem. Ampak zarukanost je očitno prevelika. Slovenci so izjemen narod. Želijo si zgolj lokalne zabave. Filmčke za tinejdžerje, ki jih bodo družno radi gledali samo oni, serije tipa NMK za otroke, ki ji bo gledal izjemoma samo še celoten odrasel slonarod in kakšno Natalijo Verboten, ki jo bodo radi poslušali samo Slovenci, edini na svetu. A taka merila bomo ujčkali?!

  31. simonarebolj simonarebolj pravi:

    In še to: Kje, zaboga, blitz, si videl, da po svetu sprašujejo razne delavce, kaj si mislijo o Mozartu, Pink Floydih ali filmih na Canneskem festivalu??? Kaj ti je???

  32. Rado Rado pravi:

    Da ne bom smetil filmske teme naj povem, da sem na svojem blogu odprl novo temo v kateri sem razširil svoj pogled na izražanje v javnosti.

    http://rado.blog.siol.net/2007/10/17/jezik-nase-elite-kvantanje-da-ali-ne/

  33. PeterK pravi:

    @blitz:
    Dobro povedano, kratko in jedrnato.

  34. chef chef pravi:

    Na, Blitz, zdaj si izpadel pa kot primitivec in nepoznavalec… Ko si gledalec zaželi gledljivih filmov, ob katerih ne bo postal žalosten že po petih minutah, ga poznavalci ozmerjajo.

    Meni se za slovenski film bolj ali manj jebe… ga pač ne gledam, tako kot večina drugih. Ampak naj potem ustvarjalci ne cvilijo, da je folk ali celo država kriv za tako stanje.

  35. Rado Rado pravi:

    Zdi se mi, da večina ljudi gleda na film le skozi spektakel, ki nam ga je vsilila Amerika.
    Film lahko ima tudi na drugačen način zastavljeno sporočilo.
    Vsaj jaz v slovenskem filmu vidim tudi kaj dobrega . . .

  36. gusti gusti pravi:

    Ne glede na komentarje meni pišeš kar všečno. Pa še neki, nimam nič proti slovenskem filmu, vse ki sem jih gledal do sedaj, v kinomategrafih in tudi plačal karto, so mi bli kul in mi ni blo žal! Nisem pa gledal vseh mogoče sem mel srečo?!

  37. gazvoda gazvoda pravi:

    Gusti: hvala, pisem pac tako, kot znam. Ce komu ne dogaja in se mu zdi, da kavantam, naj me pac ne bere. Bloga ne pisem, da bi bil vsecen, ampak da bi izvlekel iz ljudi mnenja, ki se jih skozi ta medij da dobiti – aktualna, ekstremna, surova, a živa.

    blitz: sploh ne vem, kje naj ti zacnem oporekati, ker si natresel toliko nesmislov. Jaz in ostali tudi placujemo za marsikaj – za smucarske skoke, za sejnine poslancev, za nogometne klube, za vojaske oklepnike, za javno solstvo… cudno je le to, da se pri ostalih stvareh ljudje ne pocutijo kot njih lastniki, pri slovenskem filmu pa se pricakuje, da bo avtor odgovarjal vsem vrlim davkoplacevalcem, ki so v državnem prašičku pustili kak cent za celuloid. Raje napadi še vse ostale, ki se “šlepajo” na državni denar, in jih okrivi za stanje delavke v Muri. Preko katere si me, mimogrede, obtožil kaj grdo stvar. Ta fiktivna delavka v Muri namreč ne predstavlja tistega dela gledalstva, o katerem govorim. Chef je recimo napisal, da se mu “za slovenski film bolj ali manj jebe”. Do tega ima vso pravico in nimam ga namena napadati. Meni se ne, se mi pa j**e (da ne bo spet ogenj v strehi) za mnogo drugih stvari. O njih pac ne razpravljam. Vsak ima absolutno pravico , da ne gleda slovenskih filmov. Placeval pa jih bo ravnotako, kot placuje nogomet, ceprav ga ne spremlja, kot placa popravilo cest, ceprav nima vozniškega izpita. A to, da nekdo filme ne gleda, ni isto kot to, da jih ne gleda in po njih pljuva. Taki so tisti, ki me najbolj spravijo ob zivce.
    Zal pa se javljam ze zdaj, ko nisem (kot si pravilno ugotovil in kot sem ze povedal) naredil v filmskem svetu se nic. Pa moram zato biti tiho? Ali pa je morda bolje, da se malo pozanimam, kaksne rane bodoci ali zdajsnji filmarji zadajamo gledalcem in iz tega potegnem kaj pametnega? Kaj je torej bolj ignorantsko? In da, film se vedno dela za gledalce. Tistega, ki naredis zase, imas pravico gledati samo ti. Ampak ljudje takoj zamesajo to izjavo s tem, da stremis k tem, da bodo tvoji filmi “gledljivi” – in gledljivost pa je tako zelo subjektivna, da je noben filmski izdelek ne bo v celoti “pokril”.

    PS: Za vikend bom povzel stvari, ki vas motijo na slovenskem filmu, poskusal na njih odgovoriti in odprl nov vnos v blogu. Cas je, da zakljucimo splosno debato in gremo na konkretnosti. Tega nam najbolj primanjkuje in komaj cakam, da vidim, kaj si mislite o konkretnih primerih. :)

    LP

  38. commonsense pravi:

    nejc ali kaj že: ali bi nam prosim prizanesel s svojim modrovanjem, dokler ne boš postal tisto, kar upaš da boš postal , in na kar si že kar sedaj tako ponosen.
    saj sem tudi jaz bil študent, pa še precej golopizdičen,kot bi rekel blitz- ampak da bi urbi et orbi edino in vesoljno , več ali manj iz larpurlartističnih floskul sestavljeno resnico obznanjal, še preden sem prvi šrauf zašraufal (študiral sem tehniko -ampak tudi inženirji gledajo filme !), ali seksualno svetovanje ponujal, ko še nobene deklice kušnil nisem .(hm, če pomislim, to sploh ni slaba ideja, škoda, da se takrat na to nisem spomnil).
    zakaj sem se razkuril, čeprav nisem ne vem kakšen cineastičen navdušenec (in me slovenski film skrbi prav toliko kot družabni običaji vrtnih polžev)pa je to, da si rekel več ali manj: jebe se mi, če vam je moja umetnost všeč, plačevati me boste morali. golopizdičnost še oprostim, arogance ne.

  39. commonsense pravi:

    ah ja, morda ti moram razložiti še to, kaj je larpurlatizem. da boš laže razumel, je to en jeben pojem v kurčevem slovarju tujk, namreč ” da je umetnost sama sebi namen in ne služi družbenemu življenju”.

  40. strojnik strojnik pravi:

    Madona. Tako mlad, pa že tako pameten???
    Eno pametno misel se pa da izluščiti: …”še vse ostale, ki se “šlepajo” na državni denar”…
    …”Jaz in ostali tudi placujemo za marsikaj”… , je pa čista brca v temo. Če nič ne proizvajaš in del denarja nazaj vrneš, še nič ne finansiraš. Dokler si pa na naši skledi, nam ne boš gobca zapiral.
    Si pa mogoče vseeno še preveč gol, da bi se čas izgubljalo…

  41. Dejan Kaloh pravi:

    @ Nejc: tudi midva sva se včeraj malo udarila na mojem blogu, pa nič zato… tam kjer niso ravno intelektualno podhranjeni na kupu, se to namreč često dogaja…

    Bi pa te vprašal nekaj via Radotov post o čudežnem otroku… ta tvoja predstavitev ob fotki, med drugim tudi wunderkindovstvo, je to tvoja pogruntavščina ali za tem stoji kakšna uredniška poteza… To me zares zanima, saj ne morem verjeti, da bi kdo sam sebe razglašal za čudežnega otroka…

  42. commonsense pravi:

    eh, dejan, morda pa ima tale wunderkind le kakšno skrito kvaliteto- morda malce smisla za humor?zelo skrit? :)

  43. commonsense pravi:

    skritega, seveda.

  44. blitz blitz pravi:

    simona, by the way – Kajmak in Marmelada je igral na Dunaju, ko sem tam živel. Pa da ne bo pomote, je precej brezzvezen film, ampak vsaj gledljiv je (pa nisem vedel, da gre za komedijo, ampak kot kaže si se ti zabavala ob gledanju). Vsaj nisem imel občutka, da me Džuro zajebava kot denimo Odgrobadogroba – pa četudi bi dobil oskarja.

    Ne vem, mene je Kajmak precej spominjal na V leru. Pravzaprav me vsi slovenski filmi spominjajo na V leru, najbrž zato ker so vsi v leru. Nekje sem prebral, da naj bi bil film življenje, iz katerega so odstranjeni dolgočasni deli – pri slovenskem filmu pa je ravno obratno.

    Pa da se razumeva – ne gledam NMK in ne poslušam Natalije Verboten, ampak to še ne pomeni, da smatram vse, kar ni na prvo žogo, za umetnost.

    Tista zadnja pripomba se ti je pa najbrž nehote zapisala, Simonca, ali ne? Nisem vedel, da so Pink Floydi uspeli na plačilni listi železne lady. Primerjava slovenskih filmov z Mozartovo glasbo je pa itak štos leta. Alla Turca meets Pustota.

  45. blitz blitz pravi:

    Nejc, pa se lotiva tvojih primerjav. Na skoke gre vsako leto v Planico več ljudi, kot jih kupi karte za vse slovenske filme v nekaj letih skupaj. In če našim ne gre, pač uživamo v skokih drugih. V slabem slovenskem filmu pa žal ni drugih.

    Sejnine poslancev še kako kritiziramo, pa nogometaše tudi in še kako. In nam celo dovolijo. Doslej nam noben še tako primitven žogobrc ni zabrusil da smo kup zarukancev, ki nima kaj govoriti, kaj šele da bi pri tem uporabil besednjak podoben tvojemu. Tudi noben selektor si ni privoščil izjave, da bodo igrali fuzbal zase in kakor jim paše, če nam kaj ne paše, pa nam ni treba gledat, predvsem pa naj bomo tiho.

    Raje me ne sili v izbiro med financiranjem javnega šolstva in snemanja filmov, ker je čisto mimo. Šolanje je v naši državi ustavna pravica, snemanje filmov pa ne. Problem ni v tem, da plačujem nekaj, kar me ne zanima – to je OK. Problem je v tem, da plačujem nekaj, KAR ME zanima – torej dober in gledljiv slovenski film, pa tega ne dobim.

    Imaš prav, v tej državi je še kup drugih prisesancev na davkoplačevalski račun. Ampak se pač ni nobeden od njih tako arogantno razgrel tukaj na blogu kot ti. Ko se bodo, bom tudi svoje povedal.

    Če hočeš rehabilitirati slovenski film, posnemi dober film, ki ga bo šlo gledati več kot 5000 ljudi (od katerih je dve tretjini sorodnikov in kolegov).

  46. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @blitz:
    Ne ljubi se mi ponavljat. Vse sem napisala že pod svojimi blogi o festivalu v odgovore. Če te slučajno zanima, pokukaj.

    Kar se Odgrobadogroba tiče … bi bilo mene sram omalovaževat film, ki je Sloveniji prinesel najboljše odmeve v Evropi in celo Ameriki (nagrada na drugem najpomembnejšem festivalu za Oskarji) s košem nagrad. Si pa izkazal svoje mišljenje, da te uspešnost slovenskih filmov izven meje nič ne briga. Podobno kot slednje nič ne briga današnjih politikantov okrog filma, ki ne dajo snemat celovečerca Blažu Kutinu, ki je dobil nagrado v Cannesu in s tem ponujeno finančno injekcijo v sodelovanju z rodno Slovenijo, ki ga je brcnila v rit. Torej … kot sem rekla … želite, da se dela filmčke za lokalno zabavo in temu primernega okusa, ki je pač na žalost podokus in temu primerna odmevnost naroda v svetu. Če misliš, da bo Slovenija v svetu postala prepoznavna po gradbeništvu in klobasah si se zmotil. Samo umetnost, kultura lahko ta narod utrdi in stabilizira. Ampak Slovenci nočejo. Raje bodo poslušali Natalijo, se napokali klobas in si zavrteli sosedov nizkoproračunski zrnast filmček poln prdcev in padcev z Jernejem Kuntnerjem v glavni vlogi in režiji Đurića. Prav! Samo brez jamranja o zaplankanosti in zapostavljenosti prosim.

  47. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Pa še to: Da ne bo nesporazuma … sem sigurno oseba, ki se veliko pritožuje nad lobiji v povezavi z nagradami … še bolj kot pri filmu, me moti znotraj literarne srenje. Ne zastopam mišljenja, da nagrade kažejo dovolj verodostojno sliko kakovosti, še posebej pod našimi Alpami prevečkrat ne … je samo približek z svetlimi razveseljivimi izjemami korektne spodbude. Me pa moti, da se določenih uspehov, ki bi odpirala vrata določeni slovenski umetniški veji, zavira. In to celo zaradi lokalne, zaprte, zavrte mentalitete neupravičene samozadostnosti.

  48. commonsense pravi:

    simona, jaz se ne vtikam v stvari, na katere se ne razumem. ampak to pa vem,natalija IMA joške. in kot bi rekel nejc, kdor je noče zraven še poslušati, naj si zatisne ušesa.

  49. blogo blogo pravi:

    Ja Nejc, na žalost je tale tekst malo predolg za moje bralne sposobnosti, a bi rad komentiral, ker si bratranec človeka, ki ni ravno ljubitelj blogerjev. Prav si uganil to je Lenart. Da se predstavim, sem Jaka, Lenartov sošolec in najboljši prijatelj. Sem tudi bloger in tudi velikokrat dobim kritike Lenča na račun mojega bloganja.
    Upam, da bo kdaj dojel, da je bloganje super! Vse Gazvode, imejte se lepo in mogoče se kdaj vidimo v starcih(moj stric in še en sorodnik imata tam zidanico).

  50. Blitz pravi:

    Simona, a se naj obesim, če se mi je zdel brezzvezen? Kaj je uspeh, pa se ne bi tu pregovarjal. Zame šteje kot uspeh nekaj, kar se da gledat. Pikastop. Če je stvar negledljiva, mi je pa čisto vseeno, kakšne nagrade pobere. Vse preveč je festivalov, ki so sami sebi namen in kjer roka roko umiva.

    Financiranje nikakor ne sme biti luknja brez dna, ampak tudi naložba. Jaz bi Košaku takoj dal še denar, ker je dokazal, da zna narediti dober film in privabiti gledalce in se tako investicija lepo povrne. Nimam tudi nič proti, če se kak umetniški podvig financira kljub temu, da ga nihče ne bo gledal. Pri nas pa gre predvsem zato, da se snemajo skoraj sami podvigi, ki jih nihče ne gleda. To pa ne gre.

    Je pa povsem neprimerno, da me gnjaviš s prepovedano Natašo in njenimi joški, ker sem ti že povedal, da me ne zanima. NISMO VSI, KI NE MARAMO NEGLEDLJIVIH FILMOV AVTOMATSKO PRIVRŽENCI SLOVENSKEGA POP POFLA. Zame je Atomik harmonik, Čuki ali Odgrobadogroba eno in isto sranje, ker si z nobenim nimam kaj početi. Vse ostalo so nijanse.

  51. commonsense pravi:

    blitz, midva se bova morala resno pogovoriti- atomik harmonika prosim ne meči v isti koš z unimi drugimi.

    atomik harmonik in njihova brizgalna brizga (v originalni izvedbi)so bili prava revolucija v svetovni, ne le slovenski glasbi. kot nekoč elvis, ali beatlesi.če bi šli na evrovizijo, bi zmagali.tam so v zadnjem času nagrajevali predvsem izvirnost (ali absurdnost, kakor hočeš), zmaga bi bila neminovna.
    združili so govejo muziko s popom, ravno prav spotikljivo,da ni pornografsko, originalne kostume, ritem, zapomnljivo melodijo (vsaj refren), noge, joške, vse, kar si slovensko srce lahko poželi.

    atomik harmonik, če bi nastopali na političnem odru, bi najbrž edini znali doseči pravo narodno spravo. pa so se skomercializirali, in zamudili enkratno priložnost.šmrk.

  52. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @blitz:
    Način, kako si zastavil svojo repliko, je za moje pojme v kali brezpredmeten. Postavi si se namreč v središče pojma o okusu in vrednotenju izdelka. Pa si samo eden izmed publike. Ni se ti treba obesit, ker ti izdelek ni bil všeč, ni pa tudi nobene potrebe, da bi sebe tretiral za merilo, kakšen izdelek je vreden omembe. Meni na primer je bil nadpovprečno všeč, skoraj orgazmično in nisem bila edina. Odgrobadogroba namreč sploh ni imel slabo gledanost, ampak glede na zahtevnost zelo visoko (lahko preveriš). Pobral je več kot deset nagrad na uglednih festivalih, kar ne moreš vreči kar v kuhinjo in čao, ker tebi ni bil všeč.

    Umetnost kot del kulture pa na splošno ne služi le ugajanju povprečju, ampak skrbi tudi za raven povprečja. Najbrž ti je jasno, da najbolj žlahtni izdelki nikoli niso bili v uporabi povprečja, ampak manjšine. Ta manjšina pa je nekako skušala vzdrževat nivo višjega povprečja oziroma da ni padalo na podnivo.

    Zakaj AH ne more bit primerljiv z Odgrobadogroba klimo je jasno tistim, ki vlagajo svojo pozornost v izdelke malo večje zahtevnosti in posledično malo kompleksnejšega užitka. Avtomatsko ne more bit vložen trud v neko inspirativno fascinantno arijo primerljiv s pesmico, ki je spackana v petih minutah z dvema tretjerazredima pevkama, pa če arija blitzu stokrat ni všeč. Tako to pač gre.

    Nič hudega, če nekdo rad fuka samo v dveh položajih z ritasto prostitutko. Problem nastane, ko bi tak človek pričakoval, da lahko soli pamet o dobrem seksu celemu narodu in izkazuje odpor in nerazumevanje do drugačnih, njemu nedoumljivih, pristopov. Potem bi zahteval še, da se v kinu vrtijo samo njemu zabavni lahkotni porniči, prepove pa se erotika na filmu, ki kakor koli diši po njemu tujem. Tudi to se namreč ravnokar dogaja.

    Slovenska kultura bo brez presežnih umetniških izdelkov pač propadla in s tem njen narod, ker drugega močnejšega aduta imet ne more. Pa tudi če bi imela še kakšnega, je narod brez vrhunske umetnosti brez identitete. In potem Amerika ali China (po želji) rules.

  53. strojnik strojnik pravi:

    @blitz: Ne dajo se od korita. Ne zlepa, ne zgrda… :mrgreen:

  54. commonsense pravi:

    blitz ti bo gotovo še odgovoril, medtem pa bom komentiral še jaz- tudi če ti ni všeč, ampak ti me za moje komentarje vsaj ne plačuješ.

    “Najbrž ti je jasno, da najbolj žlahtni izdelki nikoli niso bili v uporabi povprečja, ampak manjšine.”

    To najbrž drži, ampak skozi vso zgodovino je te izdelke financirala ta manjšina, pa naj so bili to navadni snobi,nad umetnostjo navdušeni meceni, potrebne premožne vdove , ali ostareli gospodje , ki so se hoteli kazati z mladimi umetnicami.ali včasih s , khm, mladimi umetniki.ne pa nedolžni davkoplačevalci, ki o kvaliteti plačane “storitve” še soditi ne bi smeli.

    “Avtomatsko ne more bit vložen trud v neko inspirativno fascinantno arijo primerljiv s pesmico, ki je spackana v petih minutah z dvema tretjerazredima pevkama, pa če arija blitzu stokrat ni všeč.”

    Tale avtomatizem pa ne bo držal, nekdo lahko pet let komponira “fascinantno arijo”, ampak če je tudi v tem času znal narediti le skrpucalo, pa že bolj spoštujem nekoga,ki je v petih minutah znal “spackati” nekaj,kar je bilo takoj všečno nekaj stotisočem ljudi. moja panegirika atomiku je bila seveda v hecu, ampak spoštujem pa takšen podvig le.

    Simona, spoštujem tudi tebe, saj si tudi ti inovatorka svoje vrste-celo iz larpurlartizma znaš delati umetnost- umetnost umetnosti zaradi umetnosti :)

  55. commonsense pravi:

    ah, ja simona, če si s tisto arijo morda mislila (najbrž sicer nisi) alenko gotar na evrosongu (sicer ne mislim, da je tisto kdo pet let pisal), ampak ob njej sem bil povsem ekstatičen-tokrat govorim resno. tudi sem stavil, da če ne bo zmagala, bo med prvimi petimi.na ja, evropski hoi polloi pač nima tako izbranega umetniškega okusa kot jaz.
    zdaj pa čakam, da boš povedala, da je tisto tudi bil najhujši pofl, če zaradi drugega ne, ker je bil toliko ljudem všeč (vsaj pri nas).

  56. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @commonsense:
    Gre za napredek v svrho spoznanja, da je narod ravno zaradi mecenstva, ki ga omenjaš sploh obstal kot narod s svojo kulturo in jezikom. Takrat je mecenstvo obstajalo, danes pa ga še posebej pri nas sploh ni! Država je sprejela odgovornost do kulture naroda. Tisti, ki se lahko financirajo kot komercialni, tržni, pa itak ne koristijo državne pomoči, razen v kolikor se lahko zlobirajo. Desa Muck je že ne, ampak njena literatura tudi ni niti kamen stebra slovenske kulture za bodočnost. Treba je tudi razumet določene razlike v samem prostoru in vrednotah, ki jo izoblikuje politika s svojimi družbenimi vplivi. Na Češkem je na primer odnos do kulture drugačen in s tem tudi posledični uspehi. Ampak o tem bom napisala raje blog.

    Kar se nedolžnih davkoplačevalcev tiče me pa tvoja teza spominja na Jovanovičev štos, ko je pisal v svoji kolumni o ideji, da ne želi več plačevat davkov za debele ljudi, niti polne letalske vozovnice, ker pač debeluhi porabijo več goriva. S tem je hotel povedat, da mi vsi plačujemo marsikaj, kar se nas naj ne bi tikalo, na kar je opozoril že Gazvoda. Kako je mogoče, da gre slovenskemu narodu še posebej v nos financiranje kulture, medtem ko nas dnevno torpedirajo z nakupi in malverzacijami na račun davkoplačevalcev, ki so milo rečeno svinjski. Koliko pritožb si slišal s strani ljudstva pri nakupih oklepnikov? Ničen procent v primerjavi z jokcanjem nad kulturo. In meni osebno to veliko pove o narodu, ki je med drugim tudi eden najslabših konzumatorjev umetniških projektov!!!!!!! Celo v primerjavi z balkanskimi nekdanjimi brati in sestrami. Sramota!

    Kar se arije tiče sem dodaja dva pridevnika, ki sta ozbačevala kakovost in ne samo dolgotrajno mlatenje prazne slame, ki je brez dvoma, se strinjam, možna.

    Kar se tiče Gotar produkta, imaš nick commonsense, torej ga zastopaj. Mi je res treba razlagat, da avtor Babič pač ni čez noč postal virtozen komponist opernih arij in da tisti tumpatumpa ritem in par ekordov v refrenu še ne pomenijo skladateljski presežek, čeprav je Gotarjeva vse skupaj operno obarvala? Pa kdo neki je za Eurosong sploh pričakoval kaj takega? Commonsense.

  57. commonsense pravi:

    simona, proti sodobnim umetniškim projektom nimam nič, če so mi všeč. ECLIPSE, na primer. :)

  58. blitz blitz pravi:

    ah, Simona, kaj si se zdaj na tele pogrebnike obesila. To je samo en film, tebi je pač prihajalo, meni se ja pa žal zehalo. Ne bi imel nič proti, če posnamejo Odgrobadogroba, ki je ohinsploh umetnina, ki je jaz primitvc pač ne razumem. Imam pa marsikaj proti, če snemajo samo tovrstne umetnine. Ker imam filme zelo rad in si želim gledati kaj dobrega slovenskega.

    Je pa zelo zanimiv tvoj očitek, da sem se postavil v središče vrednotenja in je edino moje mnenje relevantno. Kje sem to naredil? Ker sem napisal, da se mi je zdel brezzvezen? Ali ker sem rekel, da so zame nagrade brezpredmetne, če mi film ni všeč? Obakrat sem govoril v prvi osebi ednine.

    Pač pa počneš prav ti, kar meni očitaš – svoj orgazem apliciraš na vseh 14.000 gledalcev v Sloveniji. BI bilo zanimivo med njimi narediti anketo, ali jim je bil film res všeč. Ko ga boš naslednjič gledala, se snemaj in objavi na blogu – boš bolj obiskana kot Katarina. Garant.

    Se pa s teboj strinjam, da se slovenski kulturi brez presežnih izdelkov slabo piše. Ampak problem ni v tem, da ni dovolj denarja, manjka tistih, ki bi znali presežke izdelati. Če je obstoj slovenske kulture odvisen od filmarjev, je že pokojna in bilo treba nehati penzijo izplačevati.

    Čehi? Oni imajo Havla in Kundero, mi pa Jančarja in Čatra.

  59. commonsense pravi:

    blitz, samo nekaj bi pripomnil, k temu, “da manjka tistih, ki bi znali presežke izdelati”.to je seveda bistvo problema- ampak zakaj? med dvema miljonoma v enem narodu bi že statistično moralo biti nekaj talentov, ki bi to znali. (govorim o vsej umetnosti in kulturi,ki jo subvencioniramo, ne le o filmu).recimo,da ima simona prav, da je prav, da je država prevzela vlogo mecenov, čeprav ne vem, zakaj bi narod moral imeti takšno ali drugačno kulturo, če je, kot pravi simona, sam ne mara.to ni demokratično! to je nasilje! to je odrekanje osnovnih človeških pravic- namreč tiste do všečne ali vsaj razumljive kulture! :)

    ampak zakaj pri nas noče steči proizvodnja presežkov( takšnih,o katerih bi se več kot dva človeka strinjala, da to so)? denar je, material(človeški) najbrž tudi, torej je nekaj narobe s proizvodnim procesom.

    sam sem prepričan, da je problem v selekciji- tisti,ki odločajo, koga je treba nagrajevati in promovirati , kaj naj sploh bo zaželjena umetnost in posledično, kako se razdeljuje denar, ki je. očitno ga veliko gre za razne politično obarvane (običajno skrajno leve) in/ali absurdno alternativne projekte.

    en malce nesramen komentarček o tem sem napisal (sicer off topic) na svojem zadnjem postu.tukaj z njim te plemenite razprave in visoke kulture ne bi ravno svinjal.

  60. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @blitz:
    Tako je, blitz, jaz svoje poglede umeščam v objektiven pogled na “koristi” in meje verjetnosti glede na položaj naroda (zato sem tudi v enem postu omenila, da se mi zdi zunaj s kakovostjo ovrednoten projekt vredno podpreti, tudi če bi se meni osebno bruhalo ob njem), ti si pa pisal v prvi osebi svojega odnosa do nekega izdelka in posledično vlekel tezo, kako bi ga morali temu primerno vrednotiti. Torej, če tebi ni všeč, so nagrade za v smeti in projekt vreden nebodigatreba za državo. Če bi ostal samo pri osebnem mišljenju o delu, se sigurno ne bi oglasila.

    In spet počneš enako. Uspeh gledanosti projekta, ki ti ni bil všeč, skušaš zrelativizirat, češ vprašaj publiko, ki si ga je ogledala, ali jim je bil film všeč, kar velja itak za oglede vseh filmov na svetu. Na koncu pa zaključiš, da je slovenska kultura, kar se tiče odvisnosti od filmov, že pokojna. Kako neki, če misliš samo v prvi osebi, si dovoliš tako izjavo, ko je vendar slovenski film zadnja leta požel največje uspehe v tujini??? In to ravno z Odgrobadogroba in s filmom Kruh in mleko, ki je prejel prestižnega zlatega leva na beneškem f. festivalu. Aha, samo ti, ki razmišljaš v prvi osebi, negiraš tudi kakršne koli uspehe svetovnega formata, če tebi osebno zadeva ni všeč. Vidiš, v tem je zame kiks. Kajti s podajanjem takega mišljenja podpiraš mentaliteto parih Kekcev v filmskem svetu, ki danes dejansko ne podprejo avtorjev, ki slovenski kulturi odpirajo vrat tudi na način, da prinašajo za svoje projekte finančna sredstva v smislu koprodukcij!!!

    Čehi imajo Kundero, mi pa Jančarja, Zupana, Čatra, Prešerna in še marsikoga. A resno misliš, da Kundera pomeni tako nadgenialnosti v primerjavi s kakšnim našim avtorjem???? Daleč od tega. Tudi na umetniškem področju gre za biznis in sposobnosti promocije, posledično podporo države. Zato vedno poudarjam, da je pol kulture naroda v resnici politika in temu primerno se vršijo umetniški prevrati pojma uspeha ali neuspeha. (Hemingwaj je bil navaden podkupljenec politikatski, Picasso aktiven “komunajzar” itd. …) Če slovenski avtorji niso prevajani, jih tudi ne more nihče v tujini brat. Če so slovenski avtorji slabo promovirani, tudi ne morejo postat veliko ime, pa če pišejo, rišejo ali skladajo najboljše na svetu. Še bolj zanimive so posmrtne malverzacije z deli raznih pozabljenih ali celo zatiranih umetnikov. Vsekakor pa ne gre pojem uspeha imena enačit s kvaliteto. Konec koncev že, če je narod negativno nastrojen do svojih ustvarjalcev, ta čez mejo uspet ne more, razen če bi bil Trump in bi si sam sfinanciral PR v celoti. Pri tem se je treba zavedat, da Slovenija že kot država ni ravno prepoznavna, lahko pa kotira kot eksotika.
    Že znotraj države se poznajo bolj ali manj uspešni promotorji avtorjev oziroma lobiji. Beletrina na primer velja že predolgo za alfa in omego založbe. Če izdaš knjigo pri njih, imaš že v izhodišču večji možen uspeh svojega dela (predvsem pri pozornosti eminence in posledično obravnavi del s strani kritikov, kar pomeni referenco za finančne injekcije, kasneje tudi za nagrade in branost). Torej lahko mojstra Gazvodo vprašaš, čemu ni vztrajal pri simpatični založbici Goga, ampak je nemudoma po vonju uspeha izdal roman pri Beletrini … he, he, he …? Verjetno zato, ker se zaveda, da Kundera ne pomeni samo šifro za kakovost, ampak je treba prodajat solato tudi na pravi stojnici.

    Tokrat se očitno s commonsencom strinjava v opažanjih.

  61. commonsense pravi:

    zdaj me bo pa kap :)

  62. Maatjazh pravi:

    @blitz: “Ampak problem ni v tem, da ni dovolj denarja, manjka tistih, ki bi znali presežke izdelati.”

    Zdaj si se pa ene hudo podkovane znebil. Upam, da se spet samo šališ, ali pa, da gre samo za provokacijo.

    LpM

  63. Imei zbral samo za ta komentar pravi:

    VI ?????, VI FILMSKI REZISERJI????? HO HO HO

  64. Ime izbral samo za ta komentar pravi:

    BORDO RDEČA

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.